V dvojezični slikanici Medvedki v raju 2.0 / Erdbären im Paradies 2.0 se avtorica Birgit Hohensasser-Schlebier posveča dvema temama, ki ogrožata življenje vseh živih bitij na Zemlji in njihovo mirno sožitje. To sta globalno segreva- nje in rasna nestrpnost. Zgodbo pripoveduje s pomočjo medvedov vseh vrst in barv, ki jih z njihovih domov preženejo okoljske katastrofe. Ko se po dolgem iskanju znajdejo v raju, potrebujejo kar nekaj časa, da ugotovijo, da je tam dovolj prostora za mirno sobivanje belih, črnih, rjavih, malih in velikih medvedov.
Literatura nas spremlja skozi slabše in boljše čase življenja. Med oblikami preživljanja zdravstvene, gospodarske, družbene in podnebne krize sta gotovo zelo vzpodbudni obliki pisanje in branje, branje in pisanje.
Knjiga objavlja dnevniške zapise Ziljana Gabrijela Wuttija iz let 1942 in 1943. Dnevnik je začel pisati takoj po prisilni izselitvi njegove družine 15. aprila 1942. To ni bil njegov prvi dnevnik. Pisati je začel vedno tedaj, ko se je njegovo življenje dramatično spremenilo in ni mogel več sam svobodno odločati o svojih življenjskih okoliščinah. Prvič je dnevnik pisal kot vojak v prvi svetovni vojni. Takrat je dnevnik kar trikrat izgubil, zadnjega oktobra 1918. S tem je dnevno zapisovanje dogodkov prekinil za naslednjih skoraj 24 let. Šele med prisilno izselitvijo je ponovno začel dnevno zapisovati dogodke. Ti zapiski so se ohranili in obsegajo čas od 15. aprila do 29. decembra 1943. Ali je v letih letih 1944 in 1945 še kaj zapisoval, ni znano.
V Koroškem koledarju 2022 nekrologu v spomin Jožetu Blajsu sledijo članki, namenjeni obletnicam Janka Messnerja in Josipa Jurčiča ter intervju z Vincencem Gotthardtom. Nina Štular piše o knjigah Valentina Polanška, Dragana Laketić o pomenu branja, o družbenem položaju žensk pa Maca Jogan in Helena Verdel. Daniel Wutti in Eva Hartmann pišeta o spominski kulturi. O Montessori jaslih pripoveduje Dimitriya Dimitrova-Wutti, o migracijah na Slovenskem pa Aleksej Kalc. Ivan Vogrič opisuje potovanje Lina Legiše po Koroškem. Objav- ljamo mnenja o dogovoru o postavitvi dvojezičnih krajevnih napisov in govore ob podelitvi Rizzijeve in Kugyjeve nagrade.
»Gorjanska serenada« je naslov dvojne zgoščenke Slovenskega prosvetnega društva Gorjanci v Kotmari vasi in obsega 50 pesmi. Na prvi zgoščenki (Gorjanci so peli) so arhivski posnetki štirinajstih pesmi, ki so jih na ORF posneli med letoma 1955 in 1957; kotmirski pevci so peli pod vodstvom Lojzeta Hribarja, slišimo pa tudi priljubljeni duo Franci Stossier in Giti Kropfitsch. Dodajamo štirinajst pesmi Mešanega pevskega zbora Gorjanci pod vodstvom Stanka Wrulicha, ki so leta 1983 izšle na gramofonski plošči in avdiokaseti. Na drugi zgoščenki (Gorjanci pojo) je 22 pesmi, ki so jih v kovidskih letih 2020 in 2021 zapeli in posneli Ženski kvartet, Mešani pevski sekstet in Mešani pevski zbor Gorjanci pod vodstvom Gudrun Mehringer-Thaler v kapeli sv. Huberta v Sekiri.
PRELOŽENO! Florijan Lapusch: Bližna preteklost, korenine prihodnosti (avtobiografija)
24.11.2020 / 19:30 – Mladinski dom v Celovcu, Mikschallee 4, 9020 Klagenfurt/Celovec...
SPOŠTOVANE UPORABNICE IN UPORABNIKI!
Skladno z aktualnimi ukrepi Zvezne vlade v boju proti koronavirusu v Slovenski študijski knjižnici od 12. decembra 2021 dalje veljajo novi varnostni ukrepi:
- vstop samo z veljavnim PC/2G potrdilom,
- otroci do 12. leta ne potrebujejo negativnega testa,
- otroci med 12. in 14. letom potrebujejo negativni šolski test (Corona-Testpass, “Ninja-Pass”),
- obvezna uporaba zaščitne maske FFP2 od 14. leta dalje,
- otroci do 6. leta ne potrebujejo maske,
- otroci od 6. leta dalje lahko nosijo navadno zaščitno masko,
- necepljenim in osebam, ki niso prebolele koronavirusa, je obisk knjižnice onemogočen,
- možna sta vračilo in prevzem naročenega gradiva (“Click & Collect”),
- nosečnice in osebe, ki se iz zdravstvenih razlogov ne morejo cepiti, lahko predložijo veljaven PCR-test,
- ob vstopu v knjižnico si razkužite roke,
- varnostna razdalja najmanj 2 metra do drugih oseb,
- ob vstopu se je potrebno vpisati na seznam obiskovalcev.
Veselimo se vašega obiska!
Lep pozdrav,
kolektiv Slovenske študijske knjižnice
